Hecna stran mojega ustvarjalnega življenja je ta, da moji možgani neprestano delujejo v smeri novih zamisli, postopkov, materialov (jaz to imenujem mentalno ustvarjanje)...., ko pa je potrebno ustvariti nekaj konkretnega (na materialni ravni) odpovejo na čisti liniji. Kakšen teden nazaj sem dobila naročilo za izdelavo vabil za prvo sveto obhajilo. Prepuščena mi je bila izbira tako barve, oblike kot motivov - skratka vse .... kaj pa sedaj ???? Praznina! Dva dni sem potrebovala, da sem prišla do končnega zaključka kako bi naj to vabilo izgledalo, pa še nisem bila čisto prepričana. Je pa res, ko sem enkrat začela z izdelavo - risanjem, rezanjem, .... - pa idejam ni bilo konca. Tako sem prišla do spoznanja, da ni dobro da izgubljam čas v možganskem premlevanju, temveč da se podam v takojšnjo ustvarjalno akcijo. Že nekaj časa me bolj privlačijo drugačne oblike vabil in čestitk, zato sem se tudi za to priložnost odločila za nekaj posebnega. Ker pa nisem bila prepričana,...
tvoje čestitke so prava inspiracija, še čakam kakšno ...
OdgovoriIzbrišipokukaj na moj blog - pri meni te čaka nagradica ;)